APDEJT.si

Argentinska vlada je potrdila, da je bil v Peruju aretiran "Pequeño J", domnevni mastermind brutalnega trojnega umora, za katerega oblasti sumijo, da je povezan s trgovino z mamili v Argentini. Tony Janzen Valverde Victoriano, znan tudi kot 'Pequeño J', je perujski državljan, ki ga argentinske oblasti obtožujejo načrtovanja umora treh mladih žensk v Buenos Airesu 19. septembra. V povezavi s primerom je bilo aretiranih osem ljudi, vključno z argentinskimi in perujskimi državljani. Umor naj bi bil povezan z obračunom narkomanske tolpe.

Miguel Ángel García-Hernández, mehiški državljan, je umrl zaradi poškodb, ki jih je utrpel v streljanju v prostorih ICE v Dallasu prejšnji teden. S tem je postal druga smrtna žrtev napada, poleg Norlana Guzmana Fuentesa, ki je umrl že na dan streljanja. V napadu na urad za priseljevanje so bili ustreljeni trije pridržani.

Donald Trump je Hamasu postavil štiridnevni rok za odziv na predlagani mirovni načrt za Gazo, ki ga je objavila Bela hiša in obsega 20 točk. Trump je opozoril, da bo negativen odgovor pomenil 'žalosten konec'. Izraeljski premier Netanjahu se ne strinja z osrednjimi točkami načrta.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je strinjal z načrtom ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje skoraj dveletne vojne v Gazi. Načrt, ki vsebuje 20 točk, predvideva takojšnjo prekinitev ognja, umik izraelskih sil in nadzor nad območjem Gaze s strani odbora pod vodstvom Trumpa. Trump je poudaril, da bo Hamas soočen z uničenjem, če bo zavrnil dogovor. Kljub temu, da Trump trdi, da je dogovor blizu, ostaja realnost bolj zapletena, saj so Palestincem postavljeni številni pogoji.

Ministri zunanjih zadev Egipta, Jordanije, Indonezije, Pakistana, Katarja, Savdske Arabije, Turčije in Združenih arabskih emiratov so pozdravili Trumpov načrt za rešitev razmer v Gazi. Indijski premier Narendra Modi je prav tako podprl načrt in izjavil, da zagotavlja pot do dolgoročnega miru.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sprejel mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne v Gazi. Trump se je Netanjahuju zahvalil za sprejetje načrta, ki naj bi bil rezultat pogovorov z ameriškimi zavezniki na Bližnjem vzhodu. ZDA in Izrael sta pozvala Hamas, naj sprejme načrt.

Donald Trump in Benjamin Netanjahu sta predstavila načrt v 20 točkah za končanje vojne v Gazi, ki predvideva razorožitev Hamasa, demilitarizacijo Gaze ter ohranitev izraelske varnostne odgovornosti. Trump je dejal, da je Netanjahu privolil v mirovni načrt ZDA za Gazo, in se zahvalil pakistanskemu premierju in načelniku štaba za podporo. Netanjahu je tudi poudaril, da je Trump najboljši prijatelj, ki ga je Izrael kdaj imel v Beli hiši. Podpiral naj bi načrt za končanje vojne v Gazi.

Donald Trump se je sestal z Benjaminom Netanjahujem v Beli hiši, da bi razpravljala o mirovnem načrtu za Gazo. Trump je izrazil zaupanje v skorajšnjo končanje vojne v Gazi in si prizadeval doseči dogovor glede mirovnega načrta. Pričakuje se, da bo Trump pozval Netanjahuja, naj se odpove aneksiji Zahodnega brega in sprejme amnestijo za voditelje Hamasa, ki bodo odložili orožje. Minister Bezalel Smotrich pa je predstavil šest pogojev, od katerih njegova stranka ne želi odstopati v zvezi z Gazo.

Evropski voditelji, med njimi António Costa, Ursula von der Leyen in Emmanuel Macron, so pozdravili zmago proevropske stranke v Moldaviji in jo označili za jasno sporočilo proti Rusiji ter za lekcijo celotni Evropi o tem, kako premagati tuje vplive. Poudarili so, da so poskusi ruskega vmešavanja propadli.

Ameriško zunanje ministrstvo je preklicalo vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru po njegovem pozivu ameriškim vojakom k neposlušnosti predsedniku Trumpu med protestom v New Yorku. Hkrati pa podjetje CoreCivic, ki je povezano s politiko in je bilo tarča tožb in zvezne preiskave, zaposluje osebje za podporo Trumpovi kampanji deportacij v okolici Chicaga, s čimer izkorišča njegovo agresivno politiko priseljevanja.

Ameriški State Department je napovedal razveljavitev vizuma kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih izjav na pro-palestinskem protestu v New Yorku. Petro naj bi pozval ameriške vojake, da ne upoštevajo ukazov, kar so ZDA označile za 'neodgovorno in vnetljivo dejanje'. Petro je med protestom pozval k oblikovanju globalne vojske za osvoboditev Palestine in kritiziral Izrael.

Venezuelanski zunanji minister Yván Gil je na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov poudaril, da Venezuela ni grožnja nobeni državi in obsodil "vojaško grožnjo" Združenih držav Amerike kot kršitev Ustanovne listine ZN. Gil je izpostavil številne agresije ZDA in njihovih zaveznikov, ki jih vidi kot večoblično vojno proti suverenosti Venezuele, ter zatrdil, da se Venezuela ne bo nikoli odpovedala svoji suverenosti.

Ameriški State Department je sporočil, da bo preklical vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih "vnetih" in "neodgovornih" izjav na pro-palestinskem protestu v New Yorku, kjer je pozval ameriške vojake k neposlušnosti takratnemu predsedniku Donaldu Trumpu. Petro je Trumpa obtožil vojnih zločinov.

Govor izraelskega premierja Netanjahuja v ZN je naletel na neodobravanje in sprožil proteste. V New Yorku se je zbralo več kot 2000 protestnikov, njegov govor pa je postal tudi točka spora v newyorški kampanji za župana. Prebivalci Gaze so izrazili razočaranje nad govorom. Kolumbijski predsednik Petro je pred sedežem ZN pozval k oblikovanju globalne oborožene sile za osvoboditev Palestincev, zaradi česar naj bi mu ZDA preklicale vizum. Solidarnostni protesti s Palestinci so potekali tudi v Bengaluruju.

Britanski mediji poročajo, da naj bi nekdanji premier Združenega kraljestva, Tony Blair, prevzel vodstvo prihodnje prehodne oblasti v Gazi. Blair naj bi sodeloval v pogovorih z administracijo Donalda Trumpa in drugimi predstavniki o prihodnosti palestinskega ozemlja po koncu vojne. Njegov urad zanika podporo kakršnemu koli načrtu, ki bi razselil palestinsko prebivalstvo.

Alžirija je zavrnila pristojnost Meddržavnega sodišča (CIJ) v primeru sestreljenega drona, ki ga je uničila njihova vojska, kar je povzročilo prekinitev postopka in ponovno zaostrilo diplomatske napetosti z Malijem. Malijska vlada je sporočila, da je CIJ prejel alžirsko zavrnitev pristojnosti 19. septembra 2025. Hkrati so v Senegalu po zaslišanju pred preiskovalno komisijo Višjega sodišča izpustili Mansourja Fayeja in ga postavili pod sodni nadzor, pri čemer naj bi pri njegovi izpustitvi imeli ključno vlogo Assome Diatta in direktor notranje trgovine.

V Moldaviji so potekale napete parlamentarne volitve, ki so potekale v ozračju obtožb o ruskem vmešavanju. Premier Moldavije je izjavil, da Rusija načrtuje "elektronski državni udar", in izrazil pripravljenost na vse scenarije. Predsednica Maia Sandu je obtožila Rusijo poskusov vplivanja na volitve s podkupovanjem in dezinformacijami. Nekdanji predsednik Igor Dodon je obtožil Zahod vmešavanja v volilno kampanjo in pozval ljudi na proteste po volitvah. Obtožil je tudi aktualno predsednico Maio Sandu, da je nakazala možnost razveljavitve volitev.

Med pripravami na govor Benjamina Netanjahuja v Generalni skupščini ZN so se povečali pritiski zaradi vojne v Gazi. Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil aneksije Zahodnega brega. Netanjahujeva pisarna je ukazala vojski, da v Gazi predvaja njegov govor v ZN. Palestinski voditelj Mahmud Abas je zavrnil kakršnokoli prihodnjo vlogo Hamasa v palestinski vladi in obsodil antisemitizem. Izraelska vojska je izdala nova navodila za evakuacijo v Gazi, medtem ko so izraelske sile prodirale globlje v urbano območje.

Benjamin Netanyahu je na Generalni skupščini ZN dejal, da je Izrael v veliki meri uničil teroristično infrastrukturo Hamasa. Nekateri delegati so protestno zapustili dvorano ob začetku njegovega govora. Netanyahu je tudi pokazal zemljevid, ki naj bi prikazoval "os terorja Irana", ter izjavil, da si Izrael želi končati svoje delo v Gazi. Mike Huckabee je kritiziral države, ki priznavajo Palestino, saj naj bi to škodilo prizadevanjem za prekinitev ognja.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so obsodili zaradi kriminalne zarote v zvezi s prizadevanji njegovih pomočnikov, da bi pridobili sredstva za njegovo predsedniško kampanjo leta 2007 iz Libije v času vladavine Moamerja Gadafija. Obsojen je bil na pet let zapora.